Obratni kapital obsega kratkoročne naložbe podjetja, neto obratni kapital pa je obratni kapital, zmanjšan za kratkoročne obveznosti. Obratni kapital je v podjetju namenjen normalnemu poslovanju oz. poslovnim procesom, njegova višina pa je odvisna od vrste dejavnosti podjetja ter politik oz. poslovnih odločitev glede posameznih kratkoročnih naložb. Pri tem poznamo omejevalno politiko obratnega kapitala (višina le-tega je kar se da omejena), sproščeno politiko obratnega kapitala (višina le-tega ni posebej omejena), vmes pa je t.i. zmerna politika obratnega kapitala.

Višina obratnega kapitala v podjetju ni stabilna, ampak je podvržena različnim nihanjem, ki so lahko sezonska, ciklična itd., pri čemer ima podjetje med naložbami vedno določen obseg obratnega kapitala, kar v bistvu predstavlja že dolgoročno komponento obratnega kapitala.

Kako poteka upravljanje posameznih delov obratnega kapitala, je prikazano v predhodnih razdelkih, v tem delu pa predstavljamo način in politike financiranja teh kratkoročnih naložb. Pri tem poznamo tri politike financiranja kratkoročnih naložb:

• politika izenačevanja ročnosti: dolgoročna komponenta obratnega kapitala (t.j. stabilni del) je financirana z dolgoročnimi viri, nihanja obratnega kapitala pa so financirana s kratkoročnimi viri à gre za zmerno tvegano politiko;
• agresivna politika: samo del dolgoročne komponente obratnega kapitala (t.j. stabilni del) je financiran z dolgoročnimi viri, preostanek obratnega kapitala pa je financiran s kratkoročnimi viri à gre za bolj tvegano politiko;
• konzervativna politika: dolgoročna finančna sredstva pokrivajo tudi del sezonskih nihanj à gre za manj tvegano politiko.

 

Delež kratkoročnega financiranja je pomemben zato, ker ima kratkoročno financiranje določene prednosti, pa tudi slabosti (v primerjavi z dolgoročnim dolgom). Prednosti so predvsem hitrejše pridobivanje sredstev, večja prilagodljivost financiranja in običajno nižja obrestna mera. Slabost pa je predvsem njegovo kratko trajanje, kar pomeni, da je potrebno ob zapadlosti običajno ta posojila obnavljati ali ponovno najeti.

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

Ko glede na politiko financiranja obratnega kapitala določimo delež financiranja le-tega s kratkoročnimi viri, lahko te vire zagotovimo na tri načine:

• obveznosti iz poslovanja,
• obveznosti do dobaviteljev in
• kratkoročna bančna posojila.

 

Obveznosti iz poslovanja in obveznosti do dobaviteljev v podjetju nastajajo spontano s poslovanjem. Prve se nanašajo na obveznosti iz naslova neizplačanih plač in davkov, druge pa se nanašajo na obveznosti, ki nastanejo zaradi trgovinskih kreditov dobaviteljev podjetja (če npr. podjetje dobi surovine z odloženim plačilom). Koliko naj ima podjetje teh obveznosti, je odvisno od pogojev poslovanja, s katerimi se sooča podjetje (npr. obstajajo predpisi glede plačila plač in davkov, ki jih mora podjetje spoštovati, medtem ko pa je podjetje pri obveznostih do dobaviteljev bolj fleksibilno in se lahko prilagaja pogojem poslovanja in svoji likvidnosti situaciji).

Pri trgovinskih kreditih se običajno podjetje sooča s posebnimi pogoji plačila, in sicer rokom plačila, ko je mogoče uveljaviti popust in rokom plačila brez popusta (t.i. xx% / yy dni neto zz dni). Podjetje se mora v takšnih primerih odločiti, ali bo dobavljeno blago ali storitev plačalo do roka yy in izkoristilo popust v višini xx%, ali pa bo brez popusta plačalo do roka zz dni. Odločitev je odvisna od tega, kolikšen je ta popust, izražen na letnem nivoju v primerjavi z obrestno mero financiranja poslovanja ali pa obrestno mero kratkoročnih naložb podjetja. Več o tem v primeru.

Obratni kapital pa lahko podjetje financira tudi s kratkoročnimi bančnimi posojili. Teh je več vrst: posojilo s fiksnim rokom vračila, kreditne linije (banka odobri znesek posojila, ki ga lahko podjetje črpa in vrača glede na potrebe; podobno kot dovoljen minus na TRR fizičnih oseb), obnavljajoče posojilo (posojilo s fiksnim rokom zapadlosti, ki pa se lahko ob normalnem poslovanju podjetja brez posebnih stroškov in postopkov ob zapadlosti obnovi). Pri bančnih kratkoročnih posojilih je zelo pomembno upoštevati efektivno obrestno mero (in ne zgolj pogodbeno obrestno mero), saj lahko pri kratkoročnih posojilih stroški odobritve posojila in morebitni ostali stroški bistveno podražijo posojilo. Kako se izračuna efektivno obrestno mero kratkoročnega bančnega posojila je navedeno v razdelku "Koliko stane dolg in na kaj je potrebno biti pozoren? Kaj je efektivna obrestna mera?".

Oglejte si praktični primer.

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.