Pomen in značilnosti regionalnih gospodarstev

Ekonomski pomen regij za nacionalno ekonomijo

Bruto družbeni proizvod (BDP) Slovenije je v letu 2011 znašal 36,172 milijarde evrov, kar je (nominalno) 2,9 % manj kot leta 2008, ko je gospodarstva konjunktura dosegla vrh. Gibanje BDP Slovenije ter obalno-kraške in goriške regije in gibanje BDP na prebivalca v Sloveniji in obeh regijah kaže spodnja preglednica.

Preglednica: Bruto družbeni proizvod v Sloveniji in izbranih statističnih regijah, 2011
 Regionalni BDP v mio EUR
(fiksni tečaj 2007)		BDP na prebivalca, EUR
(tekoči tečaj)

 
Slovenija
Goriška
(delež v BDP Slovenije)
Obalno-kraška
(delež v BDP Slovenije)
Slovenija
Goriška
Obalno-kraška
1995
10.357
625
(6.0%)
582
(5.6%)
8.151
8.093
8.843
1996
11.946
722
(6.0%)
674
(5.6%)
8.488
8.481
9.260
1997
13.608
829
(6.1%)
761
(5.6%)
9.100
9.147
9.824
1998
15.076
905
(6.0%)
839
(5.6%)
9.785
9.707
10.532
1999
16.922
1.024
(6.1%)
931
(5.5%)
10.558
10.570
11.171
2000 (a)
18.566
1.096
(5.9%)
1.043
(5.6%)
10.908
10.664
11.760
2001
20.765
1.232
(5.9%)
1.156
(5.6%)
11.502
11.309
12.281
2002
23.195
1.365
(5.9%)
1.301
(5.6%)
12.316
12.046
13.200
2003
25.195
1.451
(5.8%)
1.417
(5.6%)
12.942
12.427
13.831
2004
27.165
1.538
(5.7%)
1.524
(5.6%)
13.645
12.910
14.559
2005
28.722
1.620
(5.6%)
1.596
(5.6%)
14.355
13.552
15.160
2006
31.045
1.727
(5.6%)
1.749
(5.6%)
15.464
14.442
16.486
2007
34.594
1.962
(5.7%)
1.956
(5.7%)
17.135
16.362
18.278
2008
37.244
2.091
(5.6%)
2.136
(5.7%)
18.420
17.633
19.842
2009
35.556
1.961
(5.5%)
2.083
(5.9%)
17.415
16.480
18.964
2010
35.607
1.948
(5.5%)
2.109
(5.9%)
17.379
16.358
19.044
2011
36.172
1.949
(5.4%)
2.092
(5.8%)
17.620
16.354
18.838

Vir: Regionalni računi (SURS, 2013a).

Nominalni BDP na prebivalca v Sloveniji in v posameznih regijah se je od leta 1995 postopoma vzpenjal vse do konca leta 2008. Rast glede na ostale države EU je bila posebej intenzivna med letoma 2006 in 2008; v tem obdobju se je BDP na prebivalca Slovenije povečal s 65 na 74 % BDP na prebivalca v Evropski uniji (EU-27). Po letu 2009 pa je Slovenija zabeležila večji padec gospodarske aktivnosti kot območje EU-27 (glej spodnjo sliko), kar je Slovenijo po BDP na prebivalca oddaljilo od povprečja EU-27 (s 74 na 71 % BDP na prebivalca v EU-27).

Slika: Bruto družbeni proizvod na prebivalca v Sloveniji ter v goriški in obalno-kraški regiji v tržnih cenah (EU-27=100)

Vir: Eurostat, 2013.

Goriška regija je v letu 2011 ustvarila 5,4 % slovenskega BDP. Delež, ki ga goriška regija prispeva k Slovenskemu BDP od leta 1999 (ko je znašal 6,1 %) naprej postopoma pada. Od leta 1999 naprej BDP na prebivalca v goriški regiji zaostaja za državnim povprečjem. Leta 2011 je BDP na prebivalca v goriški regiji znašal 16.354 EUR, kar je 7,2 % manj od državnega povprečja.

Pa poglejmo še druge gospodarske statistike za goriško regijo v državnem kontekstu:
  • V goriški regiji je leta 2011 poslovalo 10.526 podjetij (gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov ter drugih registriranih pravnih in fizičnih oseb), kar predstavlja 6,2 % vseh podjetij v Sloveniji.
  • V podjetjih s sedežem v goriški regiji je leta 2011 delalo 42.561 oseb, kar je 5,2 % delovno aktivnih oseb v Sloveniji.
  • Podjetja v goriški regiji so leta 2011 skupaj ustvarila 4.028.942 evrov prihodkov oziroma 4,4 % prihodkov vseh podjetij v Sloveniji.
  • Goriška regija je v letu 2011 ustvarila 5,4 % bruto dodane vrednosti v Sloveniji (spodnja preglednica).

 

Obalno-kraška regija je v letu 2011 ustvarila 5,8 % slovenskega BDP. Delež, ki ga obalno-kraška regija prispeva k slovenskemu BDP, je med letoma 1995 in 2006 stagniral na 5,6 %, nato pa je sledil rahel in postopen dvig. BDP na prebivalca v obalno-kraški regiji (18.838 EUR) je bil v letu 2011 za slabih 7 % višji od državnega povprečja (17.620 EUR).

Pa poglejmo še druge gospodarske statistike za obalno-kraško regijo v državnem kontekstu:
  • V obalno-kraški regiji je leta 2011 poslovalo 11.613 podjetij (gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov ter drugih registriranih pravnih in fizičnih oseb), kar predstavlja 6,9 % podjetij v Sloveniji.
  • V podjetjih s sedežem v obalno-kraški regiji je leta 2011 delalo 41.977 oseb, kar je 5,1 % delovno aktivnih oseb v Sloveniji.
  • Podjetja v obalno-kraški regiji so leta 2011 skupaj ustvarila 4.931.630 evrov prihodkov oziroma 5,4 % prihodkov vseh podjetij v Sloveniji.
  • Obalno-kraška regija je v letu 2011 ustvarila 5,8 % bruto dodane vrednosti v Sloveniji (spodnja preglednica).

 

Preglednica: Število podjetij, število oseb, ki delajo, in prihodek podjetij po letih v Sloveniji  in v izbranih regijah  
ŠTEVILO PODJETIJ
 
Slovenija
Goriška
Obalno-kraška
Leto
število
medletni/verižni indeks
število
(delež v Sloveniji)
število
(delež v Sloveniji)
2008 152.541   9.930 (6,5%) 10.557 (6,9%)
2009 160.931 105,5 10.370 (6,4%) 11.096 (6,9%)
2010 165.959 103,1 10.514 (6,3%) 11.361 (6,9%)
2011 169.360 102,0 10.526 (6,2%) 11.613 (6,9%)
ŠTEVILO OSEB, KI DELAJO
 
Slovenija
Goriška
Obalno-kraška
Leto
število
medletni/verižni indeks
število
(delež v Sloveniji)
število
(delež v Sloveniji)
2008
881.598
 
47.185
(5,4%)
44.222
(5,0%)
2009
864.347
98,0
45.340
(5,3%)
44.147
(5,1%)
2010
842.159
97,4
43.931
(5,2%)
42.596
(5,1%)
2011
822.368
97,6
42.561
(5,2%)
41.977
(5,1%)
PRIHODEK
 
Slovenija
Goriška
Obalno-kraška
Leto
znesek v 1000 EUR
medletni/verižni indeks
znesek v 1000 EUR
(delež v Sloveniji)
znesek v 1000 EUR
(delež v Sloveniji)
2008
95.786.283
 
4.448.113
(4,6%)
5.576.322
(5,8%)
2009
83.060.213
86,7
3.670.648
(4,4%)
4.544.093
(5,5%)
2010
86.705.208
104,4
3.885.528
(4,5%)
4.753.789
(5,5%)
2011
90.789.676
104,7
4.028.942
(4,4%)
4.931.630
(5,4%)
BRUTO DODANA VREDNOST
 
Slovenija
Goriška
Obalno-kraška
Leto
znesek v 1000 EUR
medletni/verižni indeks
znesek v 1000 EUR
(delež v Sloveniji)
znesek v 1000 EUR
(delež v Sloveniji)
2008
32.681
 
1.834
(5,6%)
1.874
(5,7%)
2009
31.023
94,9
1.711
(5,5%)
1.817
(5,9%)
2010
30.985
99,9
1.699
(5,5%)
1.838
(5,9%)
2011
31.499
101,7
1.697
(5,4%)
1.822
(5,8%)
Opomba: Podjetje je pravna ali fizična oseba, ki je med letom opazovanja izkazala prihodek ali zaposlene osebe oziroma osebe, ki delajo.
Viri: SURS (2013b), za dodano vrednost SURS (2013a) in UMAR (2013).

 

Pomen posameznih področij dejavnosti po regijah

V goriški regiji so podjetja leta 2011 najvišji delež dodane vrednosti ustvarila v predelovalnih dejavnostih, rudarstvu in drugi industriji (kategorije B, C, D in E skupaj: 31,2 %, kar presega državno povprečje), od tega kar 28,3 % v predelovalnih dejavnostih (kategorija C). Po deležu v dodani vrednosti regije sledijo trgovina, gostinstvo in promet (kategorije G, H in I skupaj: 14,7 %) ter dejavnosti, ki se v veliki meri izvajajo znotraj javnega sektorja (kategorije O, P in Q, ki zajemajo upravo in obrambo, socialna zavarovanja, varnost, izobraževanje in zdravstvo: 13,6 %). Relativno visok delež dodane vrednosti je bil dosežen še v gradbeništvu (kategorija F: 9,3 %), ki je zabeležil velik padec obsega dejavnosti po letu 2008. Ostale podatke prikazuje spodnja preglednica.

V obalno-kraški regiji so podjetja leta 2011 najvišji delež dodane vrednosti ustvarila v trgovini, gostinstvu in prometu (kategorije G, H in I skupaj: 33,6 %, kar daleč presega državno povprečje). Po deležu v dodani vrednosti regije sledijo predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija (kategorije B, C, D in E skupaj: 16,8 %, kar je manj od državnega povprečja) ter dejavnosti, ki se v veliki meri izvajajo znotraj javnega sektorja (kategorije O, P in Q, ki zajemajo upravo in obrambo, socialna zavarovanja, varnost, izobraževanje in zdravstvo: 14,9 %). Gradbeništvo (kategorija F) je leta 2011 ustvarilo 7,9 % dodane vrednosti regije. Ostale podatke prikazuje spodnja preglednica.

Preglednica: Struktura bruto dodane vrednosti po regijah (%), 2011
Dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti − SKD 2008 (tj. po slovenski, dopolnjeni različici NACE Rev. 2)SlovenijaGoriškaObalno-kraška
Skupaj
Skupaj dejavnosti
100,0
100,0
100,0
A
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
3,4
3,9
1,6
BCDE
Predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija
28,1
31,2
16,8
  (C)
   (Od tega: Predelovalne dejavnosti)
(24,4)
(28,3)
(14,4)
F
Gradbeništvo
6,7
9,3
7,9
GHI
Trgovina, gostinstvo, promet
18,8
14,7
33,6
J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti
3,9
1,6
3,1
K
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
4,9
4,0
5,4
L
Poslovanje z nepremičninami
7,9
8,0
7,6
MN
Strokovne, znanstvene, tehnične in druge posl. dejavnosti
7,1
4,3
4,4
OPQ
Uprava in obramba, obv. soc. varnost, izob., zdravstvo
16,1
13,6
14,9
RSTU
Druge dejavnosti
3,3
9,4
4,6

Vir: Regionalni računi (SURS 2013b)

 Viri: