Kaj je zakup oz. leasing? Odpri
Zadnja sprememba: 24.12.2019

Zakup oz. leasing je oblika dolgoročnega financiranja, pri kateri jemalec leasinga najame osnovno sredstvo za uporabo v poslovne namene, hkrati pa ne postane tudi lastnik tega poslovnega sredstva. Lastnik osnovnega sredstva ves čas trajanja najema ostaja dajalec leasinga (npr. banka) oziroma banka lastnik predmeta ves čas trajanja najema (ali tudi dlje, če je tako dogovorjeno v pogodbi).

Zakupov je več vrst in podvrst, zato se lahko tudi davčna obravnava posameznih oblik med seboj razlikuje in je odvisna tudi od pogodbenega odnosa med obema strankama.

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

Kakšne vrste leasinga poznamo in kakšne so bistvene razlike med njimi? Odpri
Zadnja sprememba: 24.12.2019

Obstajata dve glavni vrsti zakupa, in sicer finančni in poslovni zakup. Med seboj se razlikujeta po dobi zakupa, višini zakupnine, možnosti prekinitve pogodbe, vključenosti stroškov vzdrževanja, vplivu na računovodske izkaze itd.

Poslovni zakup običajno pomeni, da zakupnik vzame predmet zakupa v »najem« za krajše obdobje kot je življenjska doba predmeta zakupa (poslovni zakup je zato podoben dolgoročnemu najemu). Običajno (je pa odvisno od pogodbe) so v zakupnino vključeni tudi stroški vzdrževanja, servisiranja itd., zakupnina pa ne zadošča za odplačilo predmeta zakupa, zato zakupnik po poteku pogodbe ne postane tudi lastnik predmeta zakupa, lahko pa ga odkupi po takratni tržni vrednosti. Poslovni zakup je s tega stališča tudi fleksibilnejši. V tem primeru je ekonomski in pravni lastnik predmeta zakupa dajalec zakupa, ki predmet zakupa vodi v svoji premoženjski bilanci (in si lahko obračunava amortizacijo), zakupnik pa tega osnovnega sredstva nima v bilanci, je pa upravičen do upoštevanja zakupnine kot davčno priznanega odhodka.

Finančni zakup pa je po drugi strani dolgoročnejši (blizu življenjske dobe predmeta zakupa, zato je takšna oblika zakupa podobna dolgoročnemu financiranju), zakupne pogodbe običajno ni mogoče prekiniti, z zakupnino pa po preteku zakupne pogodbe zakupnik običajno odplača osnovno sredstvo (ali pa ga dokončno odkupi po vnaprej določeni ceni) in tako postane njegov lastnik. Zato je ekonomski lastnik osnovnega sredstva običajno zakupnik, pravni pa še vedno dajalec zakupa. Zakupnik tako predmet zakupa vodi v svoji bilanci stanja (in si lahko obračunava amortizacijo), kot davčno priznani odhodek pa se upošteva tisti del zakupnine, ki predstavlja »obresti« oz. strošek financiranja.

Več o tem na strani http://www.erstegroupimmorent.si/si/Storitve/FinancniOperativniLeasing.

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

Kdaj se odločiti za leasing oz. kako finančno ovrednotiti odločitev? Odpri
Zadnja sprememba: 24.12.2019

Odločitev o tem, ali osnovno sredstvo kupiti ali najeti, je odvisno od več dejavnikov, ki so specifični za podjetje. Pri odločitvi oz. primerjavah je pomembno to, da primerjamo »primerljive« ponudbe. Tako npr. moramo upoštevati, da je poslovni zakup dejansko dolgoročni najem, finančni zakup pa je oblika dolgoročnega financiranja. Običajno primerjamo zakup z nakupom in ugotavljamo, ali je zakup ugodnejši od nakupa. Če je sedanja vrednost stroškov zakupa absolutno gledano nižja od neto sedanje vrednosti stroškov lastništva, potem je bolj ugoden zakup. Pri tem je seveda potrebno biti pozoren na vse podrobnosti zakupne pogodbe in vrste zakupa (kako je s stroški vzdrževanja, kako je z ekonomskim lastništvom in amortizacijo, kako je z lastništvom ob koncu zakupa oz. odkupno ceno itd.). Osnovna primerjava je narejena v praktičnem primeru.

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

Davčni vidik leasing pogodbe Odpri
Zadnja sprememba: 24.12.2019

V skladu s 6. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) je finančni zakup promet blaga, kar pomeni, da je ob prenosu pravic davčna osnova celotna vrednost zakupa. Zakupodajalec ob podpisu leasing pogodbe, ne glede na čas dejanskega odplačevanja, obračuna DDV od celotne vrednosti pogodbe in obresti. Zakupojemalec v bilanci stanja izkaža osnovno sredstvo za nabavno vrednost. V kolikor je zakupojemalec davčni zavezanec, ima v skladu s 62. členom ZDDV-1 pravico do odbitka vstopnega DDV.

V skladu s čl. 4 bis zakonskega odloka št. 16/2012 je odbitek od davka za dobrine, ki jih podjetje vzame v finančni najem, dovoljen za obdobje vsaj dveh tretjin obdobja amortizacije, ki ustreza koeficientu, določenim z odlokom Ministrstva za gospodarstvo. Za nepremičnine je odbitek od davka dovoljen za obdobje vsaj 11 oziroma vsaj 18 let. Če je na primer trajanje lizinške pogodbe 12 let, je najkrajše možno obdobje za odbitek 2/3, torej 8 let. Kljub temu pa se lahko zaradi učinka specifične norme, ki ureja lizinške pogodbe za nepremičnine, zakupnine odbijejo v najmanj 11 letih. Za vozila, kupljena na lizing, je najvišja možna stopnja za odbitek zakupnine od davka 20%. Trajanje amortizacije je 4 leta, to pomeni, da se zakupnine ne morejo odbiti od davka v manj kot 3 letih. Poleg tega pa je najvišji možni znesek za odbitek zakupnine od davka 18.075,99 evrov, višjih zneskov ni mogoče odbiti. Če je na primer nabavna cena osebnega vozila 30.000,00 evrov, zakupnina pa znaša skupno 35.000,00 evrov, je slednjo mogoče sorazmerno odbiti od davka:

18.075,99 : 30.000,00 = 60,25%, torej do največ:

35.000,00 x 60,25% = 21.087,50 evrov.

Najvišji možni odbitek je 20%, zato 21.087,50 x 20% = 4.217,50 evrov.

Najkrajše možno trajanje je 36 mesecev (2/3 obdobja amortizacije), potemtakem je možno odbiti zgolj 1.405,83 evrov letno.

To dokazuje, da je nakup osebnega vozila na ime podjetja, razen v redkih primerih, ko se osebno vozilo uporablja izključno za potrebe podjetja (npr. vozniki taksijev), neugoden.