Plača Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Plačilo za delo po pogodbi z zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki.

Plača je sestavljena iz:
  • osnovne plače: fiksni del plače, ki je določen glede na zahtevnost dela (v kolektivnih pogodbah so to t.i. izhodiščne plače);
  • dela plače za delovno ali poslovno uspešnost: variabilni del plače, ki se določi glede na uspešnost zaposlenega oziroma podjetja;
  • dodatkov za posebne pogoje dela: dodatki za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu (s kolektivno pogodbo se lahko določijo tudi dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu);
  • dodatek za delovno dobo: višina dodatka se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti (v večini primerov znaša 0,5 % od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe);
  • povračilo stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz na in z dela, stroški za opravljanje določenih nalog, stroški službene poti, terenski dodatek, jubilejne nagrade, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč): samostojen del plače, ki ni vključen v plačilo za delo in s tem v osnovo za odmero davka in socialnih prispevkov.
 

Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.

Plača ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače (glejte Zakon o minimalni plači), ki jo lahko prejema delavec za delo za polni delovni čas. Minimalna plača je določena z nominalnim zneskom in se enkrat letno usklajuje najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Višina minimalne plače je objavljena na spletnem naslovu: http://www.durs.gov.si/si/aktualno/minimalna_in_zajamcena_placa/minimalna_placa_po_mesecih/.

Plača pomeni plačilo za dejavnost, ki jo je delavec v odvisnem delovnem razmerju opravil (2094. čl. ita. Civ. zak.). Skladno z ustavnim načelom, opredeljenem v 36. čl. Ustave, ima delavec pravico do plačila, ki je sorazmerno s količino in kakovostjo opravljenega dela in ki je v vsakem primeru zadostno, da imata delavec in njegova družina zagotovljeno svobodno in dostojanstveno življenje.

Minimalna plača ni zakonsko določena, vendar na podlagi sodne prakse se je skladno z omenjenim ustavnim načelom izoblikovalo stališče, da ne sme biti nižja od tiste, ki se določi s kolektivno pogodbo.

Plača je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni sestavni deli plače so osnovna plača, dodatki za življenjske stroške (indennità di contingenza), pavšalni ločeni dodatek za uskladitev z rastjo cen (elemento distinto della retribuzione E.D.R.), dodatni elementi, kakršni so dodatek k osnovni plači, določeni s kolektivno pogodbo (superminimo), in razna denarna nadomestila. Variabilni del pa zajema zvišane stopnje plačil za nadure, nočno delo in delo ob koncu tedna.

Poleg tega pripadajo delavcu dodatki za delovno dobo, ki se mu izplačujejo, ko je pri istem delodajalcu zaposlen dalj časa.

Skladno z zakonom in s kolektivnimi pogodbami mora delavec dobiti izplačano plačilo za delo vsak mesec, lahko pa se tudi drugače določi. V vsakem primeru lahko kolektivne pogodbe določajo rok, do katerega mora delavec dobiti izplačano plačo.

Trinajsta plača Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Trinajsta plača in/ali božičnica v Sloveniji nista obvezni, a pogosti praksi podjetij.

Izplačili trinajste plače in božičnice se uvrščata med nagrade oziroma plačila iz naslova poslovne uspešnosti podjetja in se izplačata, če podjetje uspešno posluje oziroma doseže zastavljene poslovne cilje, če je tako določeno s kolektvno pogodbo na ravni dejavnosti ali podjetja, s splošnim aktom delodajalca ali v pogodbi v zaposlitvi. 

Božičnica in 13. plača sta obremenjeni s prispevki za socialno varnost in z dohodnino. V primeru da je božičnica obračunana kot drug dohodek iz delovnega razmerja, se ne všteva v pokojninsko osnovo.

Trinajsta plača (ali božičnica) je po zakonu obvezna. Urejajo jo kolektivne pogodbe in je enaka redni mesečni plači. Po navadi se izplača v rokih, ki so določeni s kolektivnimi pogodbami, za božično-novoletne praznike.

Celotni znesek trinajste plače se izplača delavcu, ki je neprekinjeno opravljal delo za obdobje enega leta. V primeru, da se je pogodba o zaposlitvi sklenila ali je prenehala veljati med letom, se delavcu izplača trinajsta plača v dvanajstinkah glede na dejansko obdobje dela, ob upoštevanju dejstva, da se za polni mesec dela upošteva tudi, če je delavec delal samo 15 dni.

Štirinajsta plača Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Štirinajsto plačo urejajo nekatere kolektivne pogodbe. Navadno se izplačuje julija. Tudi za štirinajsto plačo velja, da se izplača delavcu, ki je neprekinjeno opravljal delo za obdobje enega leta od julija prejšnjega leta do junija tekočega leta, če pa se je pogodba o zaposlitvi sklenila ali je prenehala veljati med letom, se delavcu izplača štirinajstatrinajsta plača v dvanajstinkah glede na dejansko obdobje dela.

Odpravnina Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Odpravnina ob prenehanju delovnega razmerja

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. 

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Odpravnina znaša (podatki za leto 2014; v primeru zakonske spremembe glejte ZDR, člen 108):
  • 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
  • 1/3 osnoveza vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
 

Odpravnina ob upokojitvi

Če se delavec upokoji, mu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je za delavca to ugodneje (glejte 132. člen ZDR).

V vsakem primeru prekinitve odvisnega delovnega razmerja pripada delavcu (1. čl. zak. št. 297/82) za vsako leto, ko je bil zaposlen, izplačilo v višini osnovne letne plače, deljene s 13,5. Od zneska je treba odšteti še 0,50 % od obdavčljive osnove za pokojninsko zavarovanje, ki jih je delodajalec vplačeval namesto delavca v sklad za pokojnine. V primeru, da se je pogodba o zaposlitvi sklenila ali je prenehala veljati med letom, se delavcu izplača odpravnina v dvanajstinkah glede na dejansko obdobje dela, ob upoštevanju dejstva, da se kot polni mesec dela upošteva tudi, če je delavec delal najmanj samo 15 dni.

Delodajalec je dolžan odpravnino izplačati ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi ali v roku, ki ga določa zadevna kolektivna pogodba.

Kako se odmeri nadomestilo plače za čas odsotnosti? Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.

Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.

Plača je denarno plačilo za čas, ki ga delavec porabi za opravljanje dela za delodajalca. Načelo vzajemnosti med delavcem in delodajalcem se lahko v določenih okoliščinah ne upošteva. Tako je na primer, ko je delavec odsoten. Delavec dobi plačo, četudi svojega dela ne opravi, ker je odsoten. Izplačevanje nadomestila za čas odsotnosti narekujejo kolektivne pogodbe in zakonodaja.

Odsotnosti, pri katerih je delavec upravičen do denarnega nadomestila, so:
  • letni dopust;
  • bolezen, poškodba pri delu in poklicne bolezni (v tem primeru so prvi trije dnevi popolnoma v breme delodajalca, medtem ko za preostale dni delodajalec vnaprej izplača denarno nadomestilo delavcu, ki pa je v breme zavoda za socialno zavarovanje);
  • porodniški dopust, delodajalec izplača delavki vnaprej nadomestilo, ki pa je v breme zavoda za socialno zavarovanje;
  • odsotnost z dela za praznikezaradi praznovanja (če dela prost dan sovpada s tedenskim počitkom, pripada delavcu nadomestilo za neizrabljeni dela prost dan);
  • dopust ob poroki;
  • odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, darovanja krvi in kostnega mozga, odsotnosti za invalide, odsotnosti zaradi izvajanja sindikalnih funkcij, odsotnosti zaradi izvajanja javnih funkcij.

Plačilna lista Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Delodajalec je dolžan izdati delavcu ob vsakem izplačilu plače ter do 31. januarja novega koledarskega leta pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oziroma za preteklo koledarsko leto, iz katerega so razvidni podatki o opravljenih urah, neto in bruto plača, dohodnina, prispevki iz bruto plače in na bruto plačo ter prevoz na delo in prehrana med delom.

Oglejte si primer plačilne liste v slovenskem jeziku.

 

Vsi delodajalci so dolžni svojim zaposlenim ob izplačilu plače izročiti plačilno listo (t.i. pisni obračun), na kateri morajo biti navedeni podatki o delavcu, obdobje, na katero se lista nanaša, ter sestavni elementi plače, vključno z družinskimi prejemki in odbitki. Posamezne postavke na plačilni listi morajo natanko sovpadati s postavkami v t.i. enotni knjigi dela (libro unico del lavoro).

Zakon ne določa posebnega vzorca za plačilno listo. Spodaj je prikazan primer italijanske plačilne liste za podjetje z manj kot 15 zaposlenimi, ki uporablja pogodbo za terciarni sektor Združenja trgovcev Confcommercio, za uradnika 5. stopnje, ki je sklenil delovno pogodbo 1. januarja 2012 za nedoločen čas:

Oglejte si primer plačilne liste v italijanskem jeziku.

Kako obračunati plačo? Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Spodaj je prikazan obračun mesečne plače za minimalno plačo v letu 2014.

Postavka

Stopnja (v %)

Znesek (v EUR)

Bruto plača

789,15 EUR

Osnova za obračun davkov in prispevkov

 789,15

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 % 122,32
Prispevki za zdravstvo 6,36 % 50,19 
Prispevki za zaposlovanje 0,14 % 1,10
Prispevki za starševsko varstvo 0,10 % 0,79
Socialni prispevki iz bruto plače - SKUPAJ 22,10 % 174,40
Bruto plača - socialni prispevki     614,75 EUR
Akontacija dohodnine (za preračun glej spodaj *)   - 54,32

Neto plača 

 

560,43 EUR

Prispevki delodajalca    
Prispevki delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 8,85 % 69,84
Prispevki delodajalca za zdravstvo 6,56 % 51,77
Prispevki delodajalca za zaposlovanje 0,06 % 0,47
Prispevki delodajalca za poškodbe 0,53 % 4,18 
Prispevki delodajalca za starševsko varstvo 0,10 % 0,79
Prispevki delodajalca iz bruto plače - SKUPAJ 16,50 % 127,05
     

Celotni strošek delodajalca (bruto bruto plače): bruto plača + prispevki delodajalca 

 

 916,20 EUR

Hiter izračun plače lahko opravimo tudi na spletni strani: http://www.racunovodja.com/izracuni/place2013/

Ob strošku bruto plače ima delodajalec še naslednje stroške: 

  • regres: minimalni regres je enak znesku minimalne plače, kar za leto 2014 znaša 789,15 evrov bruto. Od tega zneska se obračuna 16 % splošne davčne olajšave (tj. 126,26 EUR), kar pomeni, da je neto znesek regresa (za izplačilo) enak 662,89 EUR,
  • stroški prevoza na in z dela: strošek odvisen od razdalje, načina prevoza in števila delovnih dni v mesecu;
  • stroški prehrane: najmanj 3,65 evrov na delovni dan, končni strošek odvisen od števila delovnih dni;
  • stroški službenih poti;
  • nagrade za poslovno uspešnost: dogovor na ravni podjetja ali panoge;
  • druge nagrade: dogovor na ravni podjetja ali panoge.

 

* Akontacijo dohodnine izračunamo po dohodninski lestvici, ki je objavljena na spletni strani Davčnega urada Republike Slovenije: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila

Lestvica za odmero dohodnine za leto 2014 je:

Če znaša neto mesečna
davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

   

Nad

Do

 

 

 
668,44
 
16 %                         
668,44
1.580,02
106,95
+ 27 %  nad 668,44
 1.580,02
 5.908,93
353,08
+ 41 %  nad 1.580,02
5.908,93
 
2.127,93
+ 50 %      nad 5.908,93
Splošne olajšave za leto 2014:

Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih

 Znaša splošna olajšava v eurih

Nad

Do

 

 
905,53
543,32
905,53
1.047,57 368,22
1.047,57   275,22

Za minimalno plačo znaša splošna olajšava 543,32 EUR (1. razred), neto mesečna osnova pa 339,52 EUR. Akontacija dohodnine znese 339,52 EUR × 16 % = 54,32 EUR.

Od osnovne plače se odštejejo prispevki v višini 9,19 % obdavčljive osnove za socialno zavarovanje. Za industrijska podjetja, ki imajo več kot 15 zaposlenih, in za podjetja iz terciarnega sektorja, ki imajo več kot 50 zaposlenih, znaša davčna stopnja v breme zaposlenega 9,49 %.

Akontacija dohodnine se odmeri na osnovi dohodninskestopničaste davčne lestvice na letni ravni. Običajno se v decembrski plači izvede obračun med letom izvedenih odvajanj akontacij. Enako velja za odbitke. Mesečni dohodek se poravna na letno raven in na tej osnovi se izračunajo letni odbitki. Za izračun mesečnih odbitkov je treba letne odbitke deliti z 12.

Dohodkovni razredDohodkovna skupina (mesečni dohodek)
Znesek
Stopnja dohodnineprispevkov
Davek
0
1.250,00
 
23 %
287,50
1.250,00
2.333,00
112,15
27 %
30,28

Formula za izračun davčnih odbitkov je v tem primeru (1338+(55.000-19.070,1)/55.000)/12.

Stopnja prispevkov za socialno varnost (ki se vplačujejo v Državni zavod za socialno zavarovanje INPS) v breme delodajalca je odvisna od kvalifikacije delavca in od dejavnosti, ki jo izvaja podjetje. Za uradnika v terciarnem sektorju je stopnja 28,98 %. Za zaposlene za določen čas je treba od leta 2013 dalje plačati še dodatni prispevek v višini 1,4 %. Stopnja prispevkov, ki se vplačujejo v Državni zavod za zavarovanje proti nezgodam pri delu INAIL, je odvisna od kategorije tveganja, ki je v danem primeru 0,404%.

Da dobimo končni strošek, ki ga ima podjetje za delavca, je treba še prišteti pasivne časovne razmejitve za trinajsto in štirinajsto plačo in za odpravnino.

Strošek za podjetje je torej:
  • Redna plača
1.500,00
  • Plačilo za 13. in 14. plačo
250,00
  • Prispevki za socialno varnost (INPS)
507,15
  • Prispevki INAIL
7,07
  • Odpravnina
120,88
SKUPNI STROŠEK ZA PODJETJE
2.378,03

Akontacije in prispevki se vplačajo na podlagi enotnega obrazca F24 (http://www.agenziaentrate.gov.it/wps/content/Nsilib/Nsi/Home/CosaDeviFare/Versare/F24/Scheda+Info+F24/, v italijanskem jeziku).

 

Regres Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, v primeru nelikvidnosti delodajalca pa najkasneje do 1. novembra tekočega leta.