Promocija je sestavni del tržnega spleta in pomeni vse aktivnosti, s katerimi podjetje informira, spominja in prepričuje kupce. Nekateri avtorji namesto besede promocija uporabljajo besedo komuniciranje. Najpogostejša orodja za trženjsko komuniciranje so oglaševanje (vse plačane oblike neosebne predstavitve in promocije zamisli, dobrin ali storitev s strani znanega plačnika), neposredno trženje (komuniciranje z določenimi obstoječimi in možnimi odjemalci po pošti, telefonu ali na drug neoseben način ter ugotavljanje, kako se odzivajo),  pospeševanje prodaje: kratkoročne dejavnosti za  spodbujanje preizkusa ali nakupa izdelkov oz. storitev), odnosi z javnostmi (razni programi za promocijo in/ali ohranjanje podobe podjetja oz. izdelkov) in  osebna prodaja ( osebni stik z enim ali več kupci).

Oglaševanje ima veliko oblik in načinov uporabe. Ker je oglaševanje v glavnem javno, daje to izdelku/storitvi nekakšno legitimnost in kaže na standardizacijo ponudbe. Ponudnik lahko oglasno sporočilo večkrat ponovi.  Prav tako je oglaševanje tak način promocije, da lahko vsakdo spremlja tudi oglaševanje konkurence. Če je podjetje dovolj spretno, lahko učinkovito uporabi tisk, zvoke in barve. Potrošnik se lahko sam odloča, ali bo oglaševanju posvetil pozornost ali ne.  Oglaševanje je vsaka plačana oblika neosebnega predstavljanja in promocija zamisli, dobrin ali storitev, ki jo plača znani naročnik. Naročniki so lahko poleg podjetij tudi izobraževalne ali družbene ustanove, ki predstavljajo svojo dejavnost različnim ciljnim občinstvom. Z oglaševanjem želi podjetje kupce obvestiti, prepričati ali opomniti na svoje izdelke /storitve. Ob tem mora določiti proračun oglaševanja. Ta je zelo odvisen od stopnje v življenjskem ciklu izdelka ali storitve. Novim izdelkom se običajno dodeli več sredstev za oglaševanje. Proračun je odvisen tudi od tržnega deleža, porabnikov, konkurence, nadomestljivosti izdelka in odločitev o pogostosti oglaševanja. Zelo pomembna je tudi odločitev, v katerih medijih bo potekalo oglaševanje. Podjetje lahko izbere med časopisi, televizijo, pošto, radiom, revijami in še kaj. Stroški oglaševanja se razlikujejo, glede na izbrani medij. Zelo dobro je, če podjetje meri učinkovitost oglaševalskih sporočil.

Odnosi z javnostmi se kot oblika komunikacije  zdijo potrošnikom bolj verodostojni in pristni kot oglasi. S takim načinom promocije lahko dosežemo tudi tiste potrošnike, ki jih z navadnim oglaševanjem ne moremo. Imajo veliko izrazno moč. Kljub temu jim v podjetjih posvečajo premalo pozornosti. Tudi pri odnosu z javnostmi gre za splet aktivnosti. Z njihovo pomočjo lahko podjetje usmerja ali celo spreminja mnenja in stališča, odnose in posameznikov - ne glede na to v kakšni vlogi posameznik nastopa in kakšna so vzajemna pričakovanja do okolja. Odnosov z javnostmi se morajo podjetja  lotiti sistematično in načrtno. Najpogostejša področja odnosov z javnostmi so odnosi z mediji, z lokalno skupnostjo, z zaposlenimi, s potrošniki, s finančnimi institucijami in tudi z vlado. Odnosi z javnostmi so umetnost pridobivanja in razvijanja zaupanja med podjetjem in njegovimi glavnimi deležniki. Kot taki pomagajo pri doseganju poslovnih ciljev podjetja. Za orodje, ki ga lahko opredelimo kot odnos z javnosti, sodijo razne publikacije (letna poročila, revije…), dogodki (tiskovne konference, izleti, seminarji), govori (na raznih dogodkih), in nenazadnje tudi logotip podjetja, pa morebitna pravila oblačenja in sploh celostna podoba podjetja.

Med orodja pospeševanja prodaje sodijo razna tekmovanja, ki jih organizira podjetje, pa darila in kuponi. Ta orodja lahko hitro vzpodbudijo porabniku k nakupu. Sem sodijo tudi razne spodbude (olajšave pri nakupu, ki pomenijo za kupca neko vrednost) ali pa vabila, ki odločno povabijo kupca k nakupu. Pospeševanje prodaje ima običajno kratkotrajne učinke. Pospeševanje prodaje je eden izmed temeljnih orodij komuniciranja, ki jih podjetje lahko uspešno uporabi za doseganje zastavljenih ciljev.

Osebna prodaja velja za najbolj učinkovito orodje, še posebej v fazah prepričevanja kupca k nakupu. Pri osebni prodaji gre za osebni stik, pri čemer lahko vsaka stran opazuje reakcije druge strani.  Možna so razna razmerja in odnosi, od površinskega razmerja med kupcem in prodajalcem do globljih prijateljskih vezi. Kupec čuti kar neko obveznost za nakup, ker je prodajalca poslušal, ta pa si je vzel čas prav zanj. Učinkoviti prodajalci imajo več kot zgolj instikt. Usposobljeni so v metodah analize in ravnanja z odjemalci. Glavni koncepti osebne prodaje so prodajanje ( iskanje možnih kupcev, priprava na obisk, začetek razgovora, predstavitev in prikaz, diskusija v zvezi z morebitnimi zadržki in ugovori, sklenitev posla in vzdrževanje stikov), pogajanja in nadaljnji odnos, ki temelji na zaupanju. Osebna prodaja temelji na posebni prodajni tehniki (umetnosti prodajanja) in psihologiji prodajanja. Osebna prodaja je proces osebnega informiranja strank o izdelku ali storitvi skozi osebno komunikacijo z namenom sklenitve prodaje. Pod imenom osebna prodaja pa lahko razumemo več oblik prodaje. Skupno vsem oblikam osebne prodaje je osebni kontakt prodajalca s potencialnim kupcem. Zelo pogosto slišimo za osebno prodajo "od vrat do vrat", ki je ena najstarejših prodajnih metod. To obliko prodaje nekateri vidijo kot novo možnost, ki jo morajo izkoristiti v današnjem času. Vendar  ima ta metoda tudi slabosti, kar se kaže v visokih stroških, težki organizaciji prodajne službe, agresivnosti akviziterjev, ozkem prodajnem asortimentu in nezmožnosti primerjave izdelkov.

Neposredno trženje ali direktni marketing je pojem, pod katerim se lahko razume marsikaj. Posameznik ob tem pojmu najprej pomisli na  vsiljivega prodajalca na hišnih vratih, na prepoln poštni nabiralnik ali na predolge televizijske oglase, ki prodajajo izdelke sumljive kakovosti.

Oblike neposrednega trženja so:

Elektronsko poslovanje se je začelo najprej v velikih podjetjih in bankah. Zgodnje oblike so bile namenjene predvsem uporabi znotraj podjetij in medpodjetniškem poslovanju. Hiter razvoj tehnologije v zadnjem času je odločilno vplival na trženje. Velja tudi obratno, da je trženje vplivalo in še vpliva na razvoj tehnologije. Z razširjenostjo interneta v drugi polovici 90-ih let 20. stoletja se je v trženju uveljavil nov medij, preko katerega lahko tržniki komunicirajo s potencialnimi kupci. Razvila se je tudi možnost bolj učinkovitega komuniciranja populacije s tržnikom in pa samih množic med seboj v obliki skupinskih diskusij. Internet je združil skupaj tiskano besedilo, možnost audio-vizualnega komuniciranja, komunikacije v realnem času na daljavo in dodatne interaktivne možnosti komuniciranja.

Družbeno-odgovorno trženje ima korenine v konceptu družbenega trženja, ki ga je v sedemdesetih letih razvil Philip Kotler. Ta koncept opredeljuje, da je glavna naloga podjetja opredeliti potrebe, želje in interese ciljnih trgov in poskrbeti za zadovoljstvo le-teh bolj učinkovito od konkurentov, in sicer v smislu ohranjanja in povečevanja dobrobiti potrošnika in družbe kot celote. O družbeno odgovornem trženju se je začelo govoriti, ko so prišli do spoznanja, da sta grobo izkoriščanje kratkoročnega motiva dobička in pospeševanje večanja števila vprašljivih potrošniških vrednot družbeno škodljivi in kontraproduktivni za podjetja. Družbeno-trženjska usmeritev je torej izraz odgovornosti podjetij na trgu. Med orodja družbeno odgovornega trženja štejemo družbeno odgovorno oglaševanje, trženje s hkratno podporo dobrodelnih namenov, socialna zavezništva, prostovoljstvo ter tudi ekološko ali »zeleno« trženje. Družbeno odgovorno podjetništvo zadovoljuje potrošnikove potrebe, hkrati pa skrbi za zaposlene, za dobavitelje in za celo skupnost. O vseh teh družbeno odgovornih aktivnostih naj podjetje obvešča svoje zaposlene in širšo javnost.

Preden se odločimo o oblikovanju promocijskega sporočila, moramo spoznati  potencialne uporabnike. To je potrebno zato, da se lahko odločimo za uporabo pravih sredstev, načinov in tehnik promocije. Začnemo torej z določitvijo ciljnega občinstva, potem pa moramo opredeliti cilje komunikacije, izbrati komunikacijske kanale, določiti višino sredstev za promocijo, preveriti učinkovitosti promocije in sprejeti sklepe za izboljšanje komunikacije.