Odgovore na ta vprašanja lahko najdemo, če poskušamo odgovoriti nekaj vprašanj, npr.:

• Ali nam je vseeno, če nam kupec dogovorjeni znesek (npr. €10.000,00) plača danes ali čez 3 leta? Seveda ne, saj bi ob ostalih nespremenjenih pogojih raje imeli denar prej, kot kasneje. S tem denarjem bi lahko odplačali kratkoročni kredit in bi zmanjšali stroške financiranja, ali pa bi denar investirali v poslovne aktivnosti ali finančne naložbe in imeli od teh naložb določene donose.

• Ali moramo banki ob zapadlosti kredita plačati večji znesek v €, če se zadolžimo za 3 ali 12 mesecev? Banki moramo seveda na izposojeni znesek plačati več obresti (v €), če si denar izposodimo za 3 mesece ali pa 12 mesecev, kljub morda enaki letni obrestni meri v %.

• Kdaj dobimo ob izteku varčevanja večji znesek denarja: če denar vežemo za 1 leto ali 5 let? Po petih letih bi dobili vrnjeno glavnico in večji znesek obresti kot po enem letu, kljub morda enaki letni obrestni meri vezave.

Denar torej ni zastonj, ampak ima svojo ceno; cena denarja pa je obrestna mera, pri čemer je pomembna komponenta čas (izposoje, vezave, investicije…). Denarja na različnih časovnih točkah ne moremo neposredno primerjati med seboj. Tako ne moremo npr. enostavno reči, ali je bolje izbrati plačilo €110 čez 3 mesece ali pa €115 čez 6 mesecev. Za primerjavo denarnih zneskov v različnih časovnih točkah moramo zneske postaviti na isto časovno točko, kar naredimo z diskontiranjem (in izračunom sedanje vrednosti) denarnih zneskov ali pa z naobrestenjem (in izračunom prihodnje vrednosti) denarnih zneskov.

Oglejte si praktični primer.

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

Cena denarja vpliva na poslovanje podjetnika praktično v vseh pogledih. Najprej se to odraža v stroških kapitala, tj. dolgoročnega dolžniškega in lastniškega financiranja. Višja kot je zahtevana donosnost kapitala (WACC), višja je potrebna donosnost iz poslovanja po davkih (če zanemarimo učinke finančnih naložb). S tem v zvezi se cena denarja navezuje na investicijske odločitve podjetja, saj je WACC ključni parameter pri presoji smiselnosti realnih investicijskih projektov. Podobno je pri odločitvah podjetja glede morebitnih dolgoročnih finančnih naložb. Cena denarja ob določenih pogojih vpliva tudi na odločitve glede strukture financiranja podjetja.

Cena denarja pa vpliva tudi na poslovanje podjetja, ki se nanaša na kratkoročni segment bilance stanja, tj. na upravljanje kratkoročnih naložb in njihovega financiranja. Tako je npr. obrestna mera oportunitetni strošek držanja denarja v likvidni obliki in njeno zvišanje pomeni pričakovano znižanje stanja denarja na računu podjetja (ob ostalih nespremenjenih pogojih). Ravno tako cena denarja vpliva na politike upravljanja zalog in terjatev do kupcev, pa tudi politiko financiranja kratkoročnih naložb. Več o vplivu cene denarja na posamezne poslovne odločitve je navedeno v relevantnih razdelkih, ki obravnavajo posamične teme.

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

Kot že omenjeno v razdelku "Ali je denar zastonj? Kaj je cena denarja oz. obrestna mera?", denarnih zneskov (prilivov ali odlivov), do katerih prihaja v različnih časovnih trenutkih, ne moremo neposredno primerjati med seboj. Če torej želimo ustrezno analizirati poslovne odločitve, politike in poslovne strategije, moramo upoštevati tudi dejavnik časovne vrednosti denarja. Največji vpliv ima časovna vrednost denarja, v tem primeru izražena preko povprečnega stroška kapitala oz. dolgoročnega financiranja (WACC), na investicijske odločitve. Te imajo običajno dolgo življenjsko dobo, pri čemer se odlivi denarja iz podjetja zaradi investicije običajno dogajajo v začetku investicije, priliva pa kasneje. Seveda pa ni vseeno, če prihajajo denarni tokovi od investicije v podjetje kmalu po realizaciji investicije ali pa bistveno kasneje. Denarni zneski, ki naj bi jih podjetje dobilo v prihodnosti, imajo čedalje nižjo današnjo vrednost, tem bolj so oddaljeni od današnjega trenutka. Če bi tako imeli dve različni investiciji, ki v bodoče prinašata enake denarne tokove, vendar prva investicija kmalu po realizaciji investicije, druga pa šele z zamikom nekaj let, potem je jasno, da je bolj smiselno izbrati prvo investicijsko priložnost. Za vse ostale primere so potrebni natančnejši izračuni, ki so predstavljeni v razdelku "Razvrstitev investicijskih projektov".

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

Obrestne mere se spreminjajo in nikakor niso konstantne v času. Na splošno velja, da poznamo na finančnem trgu mnogo različnih obrestnih mer, vendar pa je hkrati značilno, da obstaja med različnimi obrestnimi merami tesna povezanost in da se obrestne mere gibljejo bolj ali manj usklajeno. Za obrestne mere je odgovorna denarna politika, ki jo vodi centralna banka (pri nas Evropska centralna banka oz. ECB), ki posredno vpliva na gibanje obrestnih mer. Obrestne mere ECB tako igrajo vlogo tako imenovane osnovne obrestne mere, na osnovi katere se oblikujejo vse ostale obrestne mere v gospodarstvu. Obrestne mere se ponavadi oblikujejo po tržnem principu in kot takšne niso »določene« s strani centralne banke, so pa močno pod njenim vplivom (tako npr. obrestne mere narastejo, ko ECB dvigne svojo obrestno mero in padejo v nasprotnem primeru). Sicer so tržne obrestne mere bistveno boj volatilne od centralno-bančne obrestne mere, ki je pod kontrolo ECB-ja, saj se večinoma spreminjajo tudi znotraj dneva.

Volatilnost obrestnih mer je seveda odvisna od različnih (tržnih) dejavnikov, pa tudi po podjetja samega in namena posojila (npr. kratkoročno/dolgoročno, za investicije/za tekoče poslovanje…), v splošnem pa je obrestna mera odvisna od dejavnikov na nivoju denarnega trga (makro) in od dejavnikov na ravni podjetja (mikro). Prvi so predvsem obrestna mera centralna banke (t.j. od ključne obrestne mere), percepcija splošnega tveganja, zahtevana donosnost povprečnih naložb na trgu… Drugi pa so predvsem tveganje (t.j. nestabilnost) podjetja, vrsta posla (obrestna mera za depozit je drugačna od obrestne mere dolga), čas trajanja posla (npr. obdobje vezave sredstev), likvidnosti na denarnem trgu, itd. Kor primer navajamo obrestno mer EURIBOR, ki se pogosto pojavlja v kreditnih pogodbah za zadolževanje, katerega gibanje je tesno povezano z gibanjem obrestnih mer znotraj podjetja. V sliki je prikazano gibanje 6-mesečnega EURIBOR-ja v l. 2014, iz katerega je razvidno, da se tovrstne obrestne mere spreminjajo dnevno. Obrestne mere za daljše obdobje so po pričakovanju nekoliko bolj stabilne.

Slika: Gibanje EURIBOR 6M v letu 2014

Vir: http://www.euribor.org/euribor-org/euribor-rates.html